Prvič na jogi

Poletje je, moja svakinja in jaz raztegneva armafleksa po lesenem podu.

Učiteljica joge začne: “Lep pozdrav, za začetek se udobno namestimo in sprejmemo prostor in to vročino.”

Soparno je in še pred vadbo mi teče pot po hrbtu, ampak njene besede ohladijo ozračje. Sprejmem. 

Sledim.

Vmes pozabim dihati.

Zaostajam za vajami.

Zgrabi me v kolku.

Dokončamo pozdrav soncu.

Obožujem položaj otroka.

Še enkrat me zgrabi v kolku.

Nevihta.

Bruhnem v smeh, ker obtičim v neznanem položaju.

Drugi obvladajo.

Ne menim se za druge.

Oh, to paše.

Ne uspe se mi dotakniti prstov na nogi.

Oh, to paše. 

Položaj otroka.

Uspelo mi je, držim se za koleno. 

Uležemo se na hrbet.

Oh, to paše. 

Dihamo.

Moja svakinja se v smrtni tišini obrne proti meni in zašepeta: “ Sedaj sva pripravljeni, da doma preizkusiva kakšen nov Kamasutra položaj.”

Bruhnem v smeh, 

učiteljica joge naju miri.

Ampak z nama je konec.